Gorenjska partizanska pot je bila krožna gorska pot oziroma vezna planinska transverzala, ki je nastala leta 1961 pod okriljem Planinskega društva Kranj. Pri njeni zasnovi so sodelovala tudi druga gorenjska planinska društva.
Pot je bila zahtevna in dolga kar 550 kilometrov, njen najvišji vrh pa je bil Triglav. Potekala je preko Kamniško-savinjskih alp, Karavank in Julijskih alp ter Pokljuke. Začela se je v PD Kamnik, končala pa v PD Kranj, s tem, da jo je bilo možno prehoditi tudi obratno (se pravi z začetkom v PD Kranj in koncem v PD Kamnik).
Zanimivo je dejstvo, da je pot zajemala območja skoraj vseh gorenjskih planinskih društev, potekala pa je tudi preko območij, ki so vi domeni drugih, ne-gorenjskih planinskih društev (PD Celje, PD Podbrdo in PD Cerkno).
Pohodnik jo je v normalnih pogojih prehodil v približno 15 dneh. Na terenu si je lahko pomagal z vodnikom in dnevnikom, ki je bil natisnjen v tiskarni Gorenjski tisk v Kranju, in je vseboval skico celotne poti. V pomoč so mu bile tudi označbe na sami poti (črka G).
Obhodnik je bil za svoj trud nagrajen z značko
Kot nagrado in spomin na prehojeno pot je pohodnik dobil značko (vidna na slikah), vendar le pod pogojem, da je dnevnik, v katerem je imel zbranih vseh 46 kontrolnih žigov s poti, poslal na PD Kranj.
Kontrolne žige je bilo možno dobiti na kontrolnih postajah na poti. Če izpostavim le nekatere:
- Kocbekov dom na Korošici,
- Cojzova koča na Kokrškem sedlu,
- Partizanski spomenik v Kokri,
- Dom kokrškega odreda na Kališču,
- Dom pod Storžičem,
- Lovska koča v Medvodju ob Tržiški Bistrici,
- Dom na Kofcah,
- Spomenik francoskim in poljskim žrtvam na Podljubelju,
- Roblekov dom na Begunjščici,
- Koča v Dragi,
- Muzej talcev v Begunjah na Gorenjskem,
- Valvasorjev dom pod Stolom,
- Spomenik talcem na Poljanah pri Gorjah,
- in še 33 drugih.
Namen Gorenjske partizanske poti je bil ohranjanje spomina na NOB
Poleg promocije planinstva in pohodništva, je bil namen Gorenjske partizanske poti predvsem ohraniti spomin na Narodno-osvobodilni boj med 2. svetovno vojno. Praktično vsaka kontrolna postaja je bila tako ali drugače povezana z partizanskimi enotami in bojem proti okupatorju…
Na poti je bilo moč videti številne partizanske spomenike in obeležja. Če izpostavim samo nekatere
- Spominska plošča na Veliki planini, kjer je avgusta leta 1939 potekala peta državna konferenca Zveze komunistične mladine Jugoslavije.
- Spominska plošča Dom Kokrškega odreda na Planinskem domu na Kališču.
- Pokopališče talcev v dolini Drage pri Begunjah na Gorenjskem.
- Spomenik padlim partizanom na Poreznu.
- Partizanski dom na Vodiški planini.
Več podrobnosti o sami poti in obeležjih ter spomenikih na njej, si lahko preberete v Planinskem vestniku iz leta 1969 (članek na strani 430 z naslovom Gorenjska partizanska pot, avtor Andrej Brovč).
Gorenjska partizanska pot se je najprej imenovala Partizanska kurirska pot
Ideja za nastanek Gorenjske partizanske poti naj bi se porodila med predstavniki Zveze borcev okraja Kranj, med člane PD Kranj pa jo je ponesel prvoborec in prejemnik partizanske spomenice Andrej Brovč…
Ideja o nastanku tovrstne gorske poti naj bi bila med člani PD Kranj sprejeta z navdušenjem. Po posvetovanju in sodelovanju z drugimi planinskimi društvi, je bila dokončno zarisana leta 1961. Prvi so se na njeno pot pod vodstvom Andreja Brovča podali mladi gorenjski planinci in taborniki dne 17. junija 1961…
Prva tri leta (se pravi od leta 1961 do leta 1964) se je pot imenovala Partizanska kurirska pot, potem pa so jo preimenovali v Gorenjsko partizansko pot. O njeni ukinitvi so zaradi slabe vzdrževanja razmišljali že leta 1991, vendar so jo dokončno ukinili šele leta 2006. V veljavi je bila torej kar 45 let.
Viri informacij:
- Članek Gorenjska partizanska pot v publikaciji Planinski vestnik iz leta 1969
- Članek Planinske koče in poti v publikaciji Večer iz leta 1975
- Članek Leta kranjskega planinstva v publikaciji Planinski vestnik iz leta 1980
- Članek Težavna, a uspešna sezona v publikaciji Gorenjski glas iz leta 1991
- Članek Kranjske transverzale v pubikaciji Poti h goram – Tretja kronika kranjskih planincev iz leta 2011